Soči (all'Isonzo)

( … ) 

Pa oh, siroti tebi žuga

vihar grozán, vihar strašán;

prihrumel z gorkega bo juga,

divjal čez plodno bo ravan,

ki tvoja jo napaja struga —

gorjé, da daleč ni ta dan!

Nad tabo jasen bo oblok,

krog tebe pa svinčena toča

in dež krvav in solz potok

in blisk in grom — oh, bitva vroča!

Tod sekla bridka bodo jekla,

in ti mi boš krvava tekla:

kri naša te pojila bo,

sovražna te kalila bo!

Takrat se spomni, bistra Soča,

kar gorko ti srce naroča:

Kar bode shranjenih voda

v oblakih tvojega neba,

kar vode v tvojih bo planinah,

kar bode v cvetnih je ravninah,

tačas pridrvi vse na dan,

narasti, vzkipi v tok strašán!

Ne stiskaj v meje se bregov,

srdita čez branove stopi,

ter tujce, zemlje-lačne, vtopi

Na dno razpenjenih valov!

  ( …)

  Ma su te, misero, ahimè, s'addensa

  un tremendo uragano, una bufera immensa,

  dal caldo meridione infuriando verrà

  e strage alla pianura ferace recherà

  che la tua corrente disseta.

  E quel giorno, ahimè, lontano non è!

  Su te il ciel sereno s'inarcherà,

  ma intorno grandine di piombo cadrà

  e sangue a fiotti e di lacrime un torrente

  e lampi e tuoni — oh che battaglia ardente!

  Qui all'urto delle spade affilate,

  le tue acque di rosso saranno colorate:

  il nostro sangue a te scorrerà,

  quello nemico ti intorbiderà!

  Rammenta, chiaro Isonzo, allora

  ciò che il cuore ardente implora:

  Quanto di acqua in serbo avrà

  nei suoi nembi il tuo cielo,

  quanto nelle tue montagne sarà

  d'acque e nelle pianure fiorite

  riversale allora finché tutte saran uscite

  e tu cresci, sollevati con la corrente tremenda!

  Non ridurti entri i limiti delle sponde,

  balza dagli argini tuoi furibondo

  e lo stranier della nostra terra avido

  nel fondo dei tuoi gorghi travolgi impavido!

Simon Gregorčič,

pesnik iz Kobarida

Simon Gregorčič (1844-1906), sin te zemlje, rojen na Vrsnem, v mali gorski vasici na spodnjem grebenu Krna, na Kobariškem, ni le eden največjih slovenskih lirskih pesnikov 19. stoletja zaradi svoje preobčutljive in istočasno ponosne narave, čeprav prepojene z žalostjo in pesimizmom, in zaradi melodioznosti in jasnosti besede, pač pa je eden najbolj ljubljenih ustvarjalcev med svojimi ljudmi in na splošno med vsemi Slovenci. Na eni strani preprosti ljudje, revni kmečki ljudje z obsoških dolin,  so čutili, da imajo v njem pravega prijatelja, ki jih more imeti rad in jih razume, ker je bil on sam eden od njih, preprostega rodu in skozi vse svoje življenje reven in nesrečen. Na drugi strani je ves slovenski narod in še posebno njegovi ožji rojaki, živeči ob meji, našel v njegovih verzih najpristnejči izraz domoljubja, ljubezni do narave in hrepenenja po svobodi in pravici. V tem smislu je najbolj slavna med njegovimi poezijami, vsepovsod, ne samo v Sloveniji, znana pesnitev posvečena Soči (Soči, 1879), v kateri pesnik-prerok opisuje s preroško vizijo "vihar grozan", ki bo napojil s krvjo njegovo zemljo in bo po njej sejal morijo in razdejanje: s temi besedami in s pravim preroškim čutom, napoveduje Gregorčič že v drugi polovici 19. stoletja,  prvo svetovno vojno, ko bo  njegovo dolino, njegovo Sočo in njegove gore preplavil lakomni tujec in bodo zaradi tuje nadvlade kar nekaj desetletij oropane svobode.

Prevod in pripombe Iva Ferjanis Vadnjal

[ Iva Ferianis Vadnjal, BiografiCni podatki ]

[ Home ] [ Al fronte e in prigionia ] [ Navigare sul Po ] [ Sile. Piarda di Casier ] [ L'ultimo anno della Prima Guerra ] [ In fuga dai tedeschi ] [ I prigionieri italiani ] [ Grande guerra in Alto Isonzo ] [ Grande Guerra - altre pagine ] [ Caporetto ] [ Raici, radicchio storia ] [ Sile città e paesi ] [ Sile ] [ Drio el sil ] [ Dighe e centrali Tagliamento ] [ Dighe e centrali del Piave ] [ Duce nelle Venezie ] [ Porto Marghera anastatica ] [ Piave anastatica ] [ Diario ] [ Aeroporto ] [ Camillo, mio nonno ] [ Le interviste dal 1984 al 1992 ] [ Le interviste sulla Grande Guerra ] [ Links ] [ Per ordinare ]